Aplikativni model

V oblak sodijo predvsem rešitve, ki delujejo na konceptu strežnika in odjemalca. Do aplikacije v oblaku praviloma dostopamo s spletnim brskalnikom (Internet Explorer, Firefox ...) preko protokola HTTP(S). Platforma v oblaku poskrbi za to, da se vzpostavi nov virtualni strežnik, na katerem se izvaja programska koda vaše aplikacije. Po potrebi je lahko takih enakih instanc več, oblak pa bo sam poskrbel za enakomerno razporeditev bremena zahtevkov čez vse instance. Pomembne karakteristike take aplikacije so sledeče:

  • Visoka razpoložljivost

    Visoka razpoložljivost pomeni, da se aplikacija v oblaku izvaja tako, da v čim več primerih uspešno obdela zahtevke uporabnika in vrne rezultate.

  • Razširljivost

    Aplikacije za oblak so prilagojene na način, da se z vsako novo instanco avtomatično poveča zmogljivost aplikacije, brez posredovanja razvijalca ali sistemskega inženirja.

  • Upravljivost

    Oblak sam upravlja z infrastrukturo (strojna oprema, elektrika, povezljivost), uporabnik dostopa le do operacijskega sistema in programske opreme.

Prenesti vsako aplikacijo v oblak ne bi bilo smiselno, v mnogih primerih pa nam taka poteza lahko zniža stroške ali omogoči učinkovitejšo upravljanje aplikacije. Prav tako je oblak nepogrešljiv v testnih in razvojnih okoljih, kjer se potreba po računalniški moči spreminja glede na razvoj. V poslovnem okolju so najbolj verjetni scenariji hibridnih aplikacij, ki združujejo prednosti tako oblaka kot interne IT infrastrukture.